Legenda o Pegazu

Pred davnimi časi je mitološki konj Pegaz potoval skozi slovensko deželo in se navdušil nad lepoto pokrajine. Spustil se je bližje zemlji, a je zaradi prenizkega leta s kopitom zadel hribovje v bližini današnje Rogaške Slatine, kar je povzročilo premike zemeljske plasti.

In prav to dejanje je omogočilo, da so na površje privrele naravne mineralne vode. Skupaj z legendo se je rodila tudi zgodba o blagodejni mineralni vodi Donat Mg.

Pegaz Rogaška Slatina
Legenda pravi, da je izvir rogaške mineralne vode nastal, ko se je Pegaz s svojim kopitom dotaknil tal in povzročil premike zemeljske plasti.
Zdravilna voda

Začetki vrelcev zdravja

O dokazih obstoja »zdravilnih voda« pričajo keltske najdbe in kovanci iz rimske dobe. Prvo analizo vode je leta 1572 opravil švicarski alkimist Leonhard Thurneysser in od takrat naprej govorimo o dokumentirani zgodovini rogaške mineralne vode. Leta 1680 jo je dvorni zdravnik in profesor na dunajski medicinski fakulteti, dr. Paul Sorbait, opisal v knjigi Praxis Medicae in naravna mineralna voda je zasedla častitljivo mesto v zdravniški praksi. K vrelcem zdravja so se zatekali tako mestni pomembneži kot kronane glave, sloves blagodejne vode pa se je hitro razširil daleč preko meja habsburškega cesarstva. Leta 1685 je razvoj medicine zahteval temeljitejši pristop, zato je mariborski zdravnik J.B.

Gruendel napisal monografijo z naslovom Roitschocrene (Rogaški izvir), kjer je obširno opisal kemijske lastnosti in zdravilne učinke rogaške vode, ki je bila v 18. stoletju tretja najbolj prodajana svetovna voda.

Veliko povpraševanje po blagodejni mineralni vodi je zahtevalo izgradnjo polnilnice, saj je bila tehnika polnjenja steklenic pred njeno izgradnjo, leta 1904, zelo zamudna. Vodo so v steklenice nalivali neposredno iz vrelca, steklenice pa nato v lesenih koritih nosili v osrednje skladišče, kjer so jih pregledali, zamašili s pluto, ustrezno označili, zložili v zaboje in na koncu naložili na vozove.

Podzemno čudo

Donat - podzemno čudo

Leta 1907/1908 so se v Rogaški Slatini odločili za kaptacijo vrelcev pod vodstvom hidrogeologa dr. J. Knetta. Leta 1908 jih je presenetil vrelec visoko mineralizirane vode. Iz zemeljskih globin sredi današnjega zdraviliškega parka je pritekla slatina z visoko vsebnostjo magnezija, ki so jo zaradi svoje posebnosti in bližine Donačke gore poimenovali Donat.

Sanacija vrelcev

Zaradi padca izdatnosti vrelca je Rogaška Slatina kmalu po drugi svetovni vojni začela s temeljito sanacijo vrelnih naprav. Hidrogeolog in akademik Josip Bać je predstavil koncept globinskega vrtanja, ki se je hitro izkazal za učinkovito rešitev. V letih od 1952 do 1958 so izvrtali kar 41 raziskovalnih vrtin, ki so skupaj dnevno dovajale 60 kubičnih metrov vode, kar je petkrat več od količine vode pred zadnjo sanacijo. Nekaj let kasneje, leta 1967 so pričeli pridobivati naravne mineralne vode z globinskim vrtanjem, kar je omogočilo večje kapacitete vrelcev. Od takrat naprej prihaja Donat iz globine (280-606 m).

Zaradi visoke vsebnosti magnezija so kasneje imenu Donat dodali še njegov kemijski simbol – Mg in tako poudarili že znano dejstvo, da rogaška mineralna voda vsebuje najvišjo količino magnezija med vsemi naravnimi mineralnimi vodami.*

Sanacija vrelcev
Apolon Donat Mg

Apolon in Donat Mg

Značilen simbol naravne mineralne vode Donat Mg še danes ostaja Apolon, bog lepote in zdravja, za kar naj bi bil po legendi zaslužen prav Pegaz.

Ta je prvi odkril ugodne učinke rogaške kislice, ki je prepričala tudi boga lepote in zdravja. Za voljo naravne mineralne vode se je namreč Apolon odrekel pitju vode iz svete gore Helikon in tako postal razpoznaven simbol Donata Mg.

*Pregledani primerjalni podatki obsegajo vse na trgu dostopne, priznana naravne mineralne vode iz registra EU